»Nekaj je gotovo: Opraviti imamo z zelo prepričljivo in tudi (formalno) inventivno nadgradnjo pesničine poetike in to dejstvo postavlja Krog v sam vrh trenutne pesniške produkcije na Slovenskem«

»Za svojo mizo sem, / priklenjena z zlato verigo. // Ni me: mame, ljubimke, prijateljice - ...«

»Včasih, v polsnu, še vedno slišim očeta, / ki kliče moje ime … da nekaj nisem storila, / ali da sem storila narobe. / Ker z očmi, /polnimi utopije, pač ne morem hoditi po svetu.«

»Osnovna nit, ki povezuje tokratno pesniško zbirko Kaje Teržan, je temeljni odnos med zvestobo in svobodo.«

»Prosto uriniranje po telesu svoje ženske / je razumel kot vrhunec izkazovanja ljubezni. (…) Teknila mu je kri. Tudi menstrualna. (…) Obilne krvavitve v njegovi navzočnosti / naj bi potrjevale mojo pripadnost.«

»Ogromno mi pomeni. Ne toliko kot neka potrditev za delo, bolj kot občutek družbene sprejetosti.«

»Zdaj zdaj me bo nekdo prepoznal / in morala bom živeti svoje švedsko življenje / z neustrašnim moškim in dvema deklicama, ki ju vozim / na uro baleta.«

»Lirski subjekt nenehno lebdi in se umika, je stalno prisoten, je dober opazovalec in dobro ubesedi najmanjše detajle tako iz vsakdanjega življenja kot iz večnih tem, kot je eksistencialna stiska.«

»Ljudje, ki pridejo sem, se ob mozaiku slikajo z eno nogo v eni in drugo v drugi državi.«